Popotovanje po Baltskih deželah 2

Dobro jutro! Ni se mi še zgodilo, da bi napisal dve objavi eno za drugo takorekoč. Vendar spomin ni več kar je bil in poskušam stvari zapisati še preden jih pozabim. 

Če koga zanima je zgoraj karta Poljskih avtocest. Zelene so zgrajene. Rdeče so v izgradnjah. Sive so planirane. Kot vidite je bilo avtocestnega veselja kaj kmalu konec. Pri mestu Piotrkow Trybunalski naju je Garmin (od sedaj bom mojega nuvija 310 imenoval kar z družinskim imenom) usmeril proti Radomu in Lublinu. Sprva sva bila vesela, ker sva se izognila neznosni gneči kamionov v okolici gradbišča. O kakšnih oznakah ali informacijah ni govora. Ko sva zavila desno stran od gneče se nam je zdelo, da sva na konju, kljub temu, da sva sedela v avtomobilu.

Najbolj sovražim pri Garminu, da ne morem natančno določati poti. Pot namreč določa sam ali najhitrejšo ali najkrajšo. Oboje je neumnost. Najhitrejša pot je odvisna od različnih dejavnikov in verjetno podrazumeva neko povprečno hitrost, ki jo lahko dosežeš ali pa tudi ne. Ker najhitreje voziš po avtocestah, bi pričakoval, da te bo navigacija vodila po avtocestah, vendar je pogosto izračun drugačen. Najkrajša pot te največkrat popelje po bližnjicah, ki so tudi makadam, pa čeprav imaš določeno, da se jih mora izogibati. Nov navigacijski pripomoček, ki se nakazuje na mojem obzorju bo moral omogočati veliko več osebnih prilagoditev. Moj Garmin si rute ne zapomni. Verjetno ima tudi Garmin na voljo takšno napravo ki si to zapomni. Ampak saj veste za malo denarja malo muzike.

Nekje pred Radomom sva se odločila preveriti kam nas Garmin vodi in sva ugotovila, da bova končala v Lublinu in bova nato šele obrnila proti Bialystoku in Litvi. To bi bil kar velik ovinek. Zato sva se usmerila proti Varšavi in ko je Garmin končno prenehal preračunavati sva nastavila za cilj Marianpole v Litvi. 

Do Vilniusa bi najhitreje prišla preko Belorusije, vendar sva se temu želela izogniti, ker so tam meje. vize, skorumpirani policaji in podobno. Nadaljevanje popoldan.