Potovanje po Baltskih deželah 1

Prispela sva v Rigo. Na pol poti. Res je, nekoliko pozno sem se spomnil. Ali bolje pozno sem se lotil pisanja. Vendar pojdimo od začetka. 

Od doma sva odpotovala v nedeljo zjutraj 22.04.2012. Pot naju je vodila skozi Slovenijo mimo Dunaja na Češko. Pred Brnom sva zopet našla avtocesto. Takrat se nam je to še zdelo zelo pomembno. To avtocesto (z zeleno oznako) je za Brnom kmalu nadomestila slabša (s modro oznako). Nekje za Olmucom je tudi ta izginila.

Njegovo visočanstvo Nuvi 310 iz plemenite družine Garmin je tu kljub City Navigatorju 2012 (izdanem v februarju 2012) prvič pogrnil na izpitu. Na vsak način me je žele speljati na še neodprto avtocesto. V nekem trenutku, v enem od krožnih križišč sem zapeljal v smer, ki mi jo je nuvi pokazal in se znašel na prav tej še ne odprti avtocesti, po kateri so ljudje kolesarili in se rolkali. Po enem kilometru vožnje mi je ksreči  uspelo najti prehod na drugi nasprotni vozni pas, saj je pot naprej  bila zaprta z ovirami. Presenečen češki biciklist nama je v polomljeni angleščini razložil, da  se morava peljati v smeri mesteca/vasi Chalupke, če želimo na Poljsko. Ob neprestanem preračunavanju nuvija, sem sledil cestnim oznaka in se končno prebil na Poljsko in do table na kateri je pisalo Katovice. 

Hotel  ob cesti, kjer naj bi prespala, je bil skrit med stanovanjskimi bloki in je pot do njega vodila mimo bencinske črpalke. Prvi poskus nuvija se je končal na parkirišču za kamione, ki sva ga z ženo sicer kasneje lahko opazovala iz hotelske sobe, vendar takrat se nam ni zdelo, da bi prispela na cilj. Nuviju sem zadal koordinate, ki jih Booking,com zagotovil na potrditvi rezervacije, in pripeljal me je na bencinsko črpalko. Ko sem že obupaval je žena, ki je moj glavni navigator, opazila, da avtomobili zavijajo na nekaj kar se je zdelo kot pločnik ali slepa ulica. Sledil sem jim in znašla sva se pred hotelom. Hotel je celo premogel garažo, da sem mirneje spal. 

Naslednje jutro sva pot nadaljevala. Poljske ceste so zgodba zase. Po avtocestah se iz Katovic proti Varšavi ne voziš pač pogosto, ker jo ni. Poljaki to kompenzirajo z divjo vožnjo po cestah, ki so na voljo. Na cesti, ki odgovarja naši regionalni cesti in kjer bi človek pričakoval omejitev 90 km/h se vozi v povprečju 130 km/h. Prepovedi prehitevanja ni. Tudi za tovornjake ne. Če je kdo počasnejši kot ti ga pač prehitiš. Kaj hitro sem se privadil in zbudili so se spomini, ko sem tudi sam na podoben način vozil proti Novemu Mestu. Nekaterih spretnosti pač ne pozabiš. Nekega strahu pred kaznijo Poljaki nimajo, sam sem se ga pa tudi kaj kmalu znebil. 

Za nocoj naj bo dovolj. Bom zgodbo nadaljeval jutri. Lahko noč