Showing posts with label Granada. Show all posts
Showing posts with label Granada. Show all posts

Wednesday, November 14, 2012

Potepanja po Granadi / Wandering around Granada

You have probably noticed that my posts are lagging behind. Getting back in the harsh reality of everyday life doesn't help. But I do hope that my memories do not deteriorate and disperse before I get a chance to write the down.

Verjetno ste opazili, da moje objave zaostajajo. Vrnitev v kruto realnost vsakodnevnega življenja ne pomaga veliko, ravno nasprotno. Vendar upam, da moji spomini ne bodo prehitro izginili, še preden jih bom lahko zapisal.


Early morning - Plaza Bib Rambla is waking up. The name is coming from Arab Bab ar Ramia which means "wall gate" or maybe "gate at the river". The plaza used to be a sandy stretch near the river. It was used for different purposes, as a market place and also for different public events like "auto-de-fes" infamous inquisition public trails.


V zgodnjem jutru se prebuja Plaza Bib Rambla, Ime prihaja iz Arabskega Bab ar Ramia, kar pomeni "vrata v obzidju" ali "vrata na reko". Trg je včasih bil peščena obala reke. Uporabljali so ga za različne namene, predvsem za tržnice, vendar tudi za različne javne dogodke kot zloglasni "auto-de-fe" javno sojenje, ki jih je uprizarjala inkvizicija.


Around the corner we discover Alcaicería. This used to be a silk bazaar where silk was made and sold. Nowdays it is taken up by souvenir shops. Alcaicería literally means either the "house of Caesar" or "belonging to Caesar" in recognition of the fact that Emperor Justinian granted the Moors permission to sell silk. Original silk bazar burned down in 1843.


Za vogalom odkrijemo Alcaicerío. Včasih tržnica, kjer so izdelovali in prodajali svilo, danes trgovine z suvenirji. Alcaicería dobesedno pomeni "Cezarjeva hiša" ali "pripada Cezarju" v počastitev dejstva, da je bizantinski cesar Justinijan dovolil Mavrom, da so trgovali z svilo. Originalni bazar je pogorel leta 1843.




Waiting for monuments (Cathedral and Royal Chapel) to open for visitors we had wandered around taking in different glimpses of Cathedral squeezed in narrow streets. Open doors of now University building with baroque facade, let us see what is left of once great Nasrid sultan Yusuf I madrasa. The only surviving part of the school is the prayer room, which surprise you with intricate decorations, beautifully preserved.


Med tem ko sva čakala, da se Katedrala in Kraljevska kapela odpro za obiskovalce, sva se sprehajala po ozkih uličicah in se pustila presenetiti pogledom na utesnjeno Katedralo. Odprta vrata na lepi Univeritetni stavbi z baročni fasado, nama omogoči, da uzremo ostanek nekoč veličastne madrase Nasridskega sultana Yusufa I. Edini preživeli del je molilnica, ki preseneti s čudovito dekoracijo, ki je neverjetno dobro ohranjena.


Cathedral of Granada was built on the site of mosque, after Granada was reconquered from the Moors. It was begun in 1526 and finished in 1714. It took them 188 years. Enrique de Egas designed original Gothic style plans, but cathedral was later built in Renaissance style by Diego de Siloe.
Walking around the Cathedral we ended up on Calle de la Carcel at the very interesting Puerta del Perdon. It is not quite clear if forgiveness is gained by walking through this door or the justice was dispensed, considering the figures adorning this side entrance to the Cathedral.


Granadska katedrala je zgrajena na mestu mošeje, potem ko so Granado ponovno osvojili kristjani. Gradnjo so pričeli leta 1526, končali so pa 1714. Potrobovali so neverjetnih 188 let. Originalne načrte je narisal Enrique de Egas v Gotskem stilu, vendar je katedralo dokončal Diego de Siloe.
Ko hodiva okoli katedrale, v ulici Calle de la Carcel, odkrijeva zelo zanimiva Puerta del Perdon. Ob pogledu na figur, ki krasijo ta stranski vhod se lahko vprašamo ali so tisti, ki so vstopili bili deležni odpuščanja ali težke roke pravice.



Passing the market and spices and  knocking on the heavens door  we finally turned the corner and founour self in front of the cathedral. This amazing Baroque facade was designed by Alonso Cano in 1667. It was designed as a monumental Triumphal arch with coffered ceilings and three bays  moved in between pilasters. Again my fascination is with the details.

Mimo tržnice in začimb ter trkanja na nebeška vrata,  prideva  okoli vogala in se znajdeva pred glavno fasado katedrale. To je oblikoval Alonso Cano leta 1667. Zamišljena je kot slavolok z kastnimi stropiin tremi ladjami pogreznjenimi med pilastre. Kot vedno fascinirajo detalji.





Royal Chapel was commissioned by queen Isabel, to be her resting place. It was build in what is called Isabel Gothic. Unfortunately taking photographs of the inside is not allowed and all I have to show is a sneaky video I was shooting until I got caught.

Kraljica Izabela je za svoje zadnje počivališče naročila izgradnjo Kraljevske kapele. Ta je zgrajena v stilu, ki se imenuje Izabelinska gotika. Na žalost fotografiranje je bilo prepovedano in vse kar lahko pokažem je video, ki sem pokušal na skrivaj posneti, dokler me niso ujeli.




Finally, we have entered the Cathedral. Huge space and very bright. Four rows of five large classicall pillars form a nave and two aisles on both sides. Last three pillars before the Capilla Major contains gold plated organs on both sides. Transepts is not formally defined, it is drowned by the wideness of nave and aisles. Light is coming in through large clerestory high above and reflects on whitewashed walls. The outermost aisles are continued by ambulatory. Instead usual semicircular apse, Diego de Siloe designed unusual circular Capilla Major, covered by dome, supported by 12 thick Corinthian pillars. 

Končno vstopiva v katedralo. Ogromen prostor in zelo svetel. Štiri vrste s petimi klasičnimi stebri tvorijo glavno ladjo in na vsaki strani še dve stranski ladji. Zadnja stri stebra v vrsti pred Capillo Major podpirajo z zlatom obložene orgle. Transept (ne vem kako temu rečemo po slovensko, ker so slovenski internetni viri bolj revni) ni jasno definiran, ker je utopljen v prostranost glavne in stranskih ladji. Svetloba prihaja skozi velika okna klirestorija in se odbija od pobeljenih zidov. Zunanji stranski ladji se nadaljujeta v ambulatorij. Namesto polkrožne apse je Diego de Siloe ustvaril neobičajno Capillo Major, pokrito za kupolo, ki jo podpira 12 masivnih Korintskih stebrov.






To be continued

Se nadaljuje

Saturday, October 13, 2012

Albaycín

We have started our wandering through Albaycin on the nice Monday morning, on September 24th 2012. Just for the record. Setting of in spite of the guidebooks from Iglesia de Santa Ana.Santa Ana church was built in 16th century and is example of Mudejar style. This style is mentioned very  often in Spain. The word Mudejar is Spanish corruption of Arabic Mudajjan (domesticated) which have designated Moors who have stayed in Spain after Reconquista and didn't convert to Christianity. Most of them were probably skilled craftsman who have introduced and offered their technics to a new masters. Use of brick and intricate carving of different materials in geometric pattern is characteristic of the style. 

Potepanje po Albaycinu sva pričela na ponedeljkovo jutro, 24. septembra 2012. Da ne bo pomote. Navkljub različnim vodičem sva pričela pri cerkvi Svete Ane. Sveta Ana je zgrajena v 16 stoletju in je primer Mudejar stila. Ta stil v Španiji pogosto omenjajo. Beseda sama je španska popačenka arabske besede Mudajjan (udomačen) s katero so označevali riste Mavre, ki so po Rekonkvisti ostali v Španiji in niso prevzeli krščanstva. Večinoma je šlo za mojstre različnih obrti, ki so svoje zananje in tehnike ponudili novim gospodarjem. Za stil je značilna uporaba opeke, in zelo privinjeno klesanje različnih materijalov v geometrične vzorce.


Walking along Darro river one comes on intresting uphill bridges. I am not sure if this was because the other bank is steeper or there was some other reason.

Ob reki Darro naletite na zanimive mostove, ki se vspenjajo. Ali so jih tako gradili, ker nasprotni breg bolj strm, ali gre za kakšen drug zidarski razlog ne vem.  

Sometimes wandering around you can suddenly see an not advertised sight. Sight you will not find in usual tourist information, and I am not sure everybody will like it, but I do,

Med potepom včasih zazreš prizor, ki ga ne reklamirajo. Prizor, ki ga ne neajdeš v običajnih turističnih informacijah, in mnogim ne bo všeč, vendar meni je.


There was a gate over Darro river. This gate was part of fortification called "curacha". This type of  fortification did not exist in other parts of Europe, so there is no translation. Apparently this fortification included iron bars which extended to the bottom of the river, allowing water to flow through, but preventing any unwonted guests to enter.

Čez reko Darro je potekalo obzidje z vhodom. To obzidje so imenovalu "curacha". Ta tip obzidja ni  poznan drugje v Evropi, zato ni imena v drugih jezikih. Zgleda, da je to obzidje vključevalo železne rešetke, ki so segale do rečnega dna, kar je dovoljevalo odtekanje vode, vendar pa preprečevalo vstop nezaželjenim obiskovalcem.

Facade of Casa de Castril is decorated in what is called Plateresque style with an allegory in which lord of the house is always victorious over death like a phoenix above the door. The lord is grandson of Hernando Zafara judged by the coats of arms with Comares towers in them.
Fasada Case de Castril je okrašena v tako imenovanem Plateresk stilu z alegorijo, ki predstavlja gospodarja vedno kot zmagovalca na smrtjo kar ponazarja feniks nad vrati. Gospodar je vnuk Hernanda Zafare, kar vemo po grbih, ki vsebujejo Comares stolpe.




Plateresque means in a manner of a silversmith (Plata means silver in Spanish). It is a Spanish style on the transition from Gothic to Renaissance. Facades usually have three parts (Gothic) and lot of decoration to deny Gothic origin. Ornaments are botanical and often heraldic.
Plateresk naj  bi pomenilo zlatarska izdelava (Plata pomeni srebro), To je stil značilen za Španijo na prehodu iz Gotike v Renesanso. Fasade so po navadi trodelne (Gotika) z veliko okraskov v poskusu zanikanje svojega Gotskega izvira. Okrasje ponazarja rastline, pogosto pa so uporabljeni heraldični elementi.




De Zafra were obviously important family  although very little information about them in English language. Hernando de Zafra was a secretary to Catholic Kings (Ferdinand and Isabele). His grandson was  defying death lake phoenix, so the allegory of this facade is telling us. 


De Zafre so očitno pomembna družina, čeprav je v angleščini o njih ( na netu) relativno malo informacij. Hernando de Zafra je bil tajnik katoliških kraljev. Njegov unuk je pa goljufal smrt tako kot feniks, vsaj tako nas poskuša prepričati alegorija fasade.



After brief respite listening to street guitar we have arrived at the Paseo de los tirstes large plaza  where celebration and festivities were held. There is tower like building at the beginning of this plaza with an interesting story. On the ground floor of this building, during the festivities   there were judges and constables watching the celebration, probably to stop anybody who would like to have real fun. First floor was reserved for the mayor and town council and top floor for the musicians. 

Po kratkem premoru ob uličnem kitaristu sva prispela do Paseo de los tristes, velikega trga na katerem so včasih prirejali proslave in zabave. Na začetku trga stoji stolpu podobna zgradba z zanimivo zgodbo. V pritličju te zgradbe so med proslavami, zabavo opazovali sodniki in policisti, verjetno, da bi ustavili vsakega, ki bi se res želel zabavati. Prvo nadstropje je bilo rezervirano za župana in mestni svet, zgornje nadstropje pa za glasbenike. 

Plaza is still very pleasent place so we decided to have our morning coffe there and to make plans where to proceed. 
Trg je še vedno zelo prijeten kotiček zato sva se odločila, da si privoščiva jutranjo kavo in načrtujeva kam naprej.


Walking along the Darro river we didn't really appreciated that the Albaycin  is build on hill. But the first steep uphill street soon changed our impression. Anyway we were on our way to Sacromonte. 

Ko se sprehajaš ob reki Darro nimaš občutka, da je  Albaycin zgrajen na hribčku. Mnenje sva spremenila, ko sva po prvi strmi ulici stopala navkreber. Kakorkoli že na namenjena sva na Sacromonte.


Scaromonte previously called Valparaiso, become important after discovery  of the Holly  Caves (Santa Cuevas) in 1595. Allegedly there were relics of Sain Cecil and his seven followers in the caves  together with "The Lead Books" Los Plomos dela Sacromonte, number of circular lead books written in Arabic identifying human remains as those of the Saint Cecil.

Scaromonte, poprej znan kot Valparaiso, je postal pomemben po odkritiju Svetih votlin (Santa Cuevas) leta 1595. Po pripovedovanju naj bi v votlinah našli ostanke Svetega Cecila in njegovih učencev ter "Svinčene knjige" številne okrogle svinčene plošče izpisane v arabščini, ki so človeške ostanke identificirale kot Svetega Cecila.


Fortunatly we have found early enough that museum on Sacromonte is closed on Mondy so we turned around and track back.
Na srečo sva pravočasno izvedela, da je muzej na Scromontu zaprt ob Ponedeljkih, zato sva se obrnila in se odpravila nazaj.


Next point of interest, if I skip few less interesting, was  Plaza Mirador de San Nicolas. Large plaza in front of Saint Nicholas church. This plaza as the name says is about the view, the best view of Alhambra. It is well worth the walk and you can reward yourself by having a lunch or at least a drink  at the nearby bar located on the hill slope just under the plaza.

Naslednja točka, ki naju zanima, če preskočim manj zanimive je  Plaza Mirador de San Nicolas. Velik trg pred cerkvijo Svetega Nikolaja. Že ime (Mirador) pove za kaj gre, za najboljši pogled na Alhambro v Granadi. Pogled je res vreden napora pa tudi nagradite se lahko s kosilom ali vsaj s pijačo v enem od barčkov postavljenih na pobočju tik pod trgom.



Albaycin is a maze of narrow streets. You do find some remains of mudejar architecture, but in most cases the buildings are quite unremarkable. But this maze of narrow streets is what make you feel the spirit of long gone age.

Albaycin je labitint ozkih uičic. Čeprav se tu in tam najde ostanek mudejar arhitekture je večina zgradb brez posebnosti. In prav ta labirint ozkih uličic nam pričara duh davno preteklih časov.



The most amazing thing is watching people drive in this maze. I must say that I admire their skill.
Najbolj zanimivo je opazovati ljudi kako vozijo v tem labirintu. Moram priznati, da občudujem njihovo spretnost.


This is not mudejar but it looks intersting. You had to wander who was swallowed by this door.  Was it a squatter or an architect with the attitude. 
To ni mudejar vendar se mi je poslikava vseeno zdela zanimiva. Moraš se vprašati, koga so požrla ta vrata skvoterja ali arhitekta odnosom.

We are finishing our wandering through Albaycin in lively streets full of shops and small cafes. We were told that number of Moroccan immigrants is living in the area and it does look like street in Marrakesh.  
Svojo pot po Albaycinu končujeva v živahni uličici polni trgovinic in majhnih kafeterij. Izveva, da v tem delu živi veliko Maroških priseljencev in res je ulica videti kot ulica v Marakešu.




Friday, September 28, 2012

Alhambra

The road to the Alhambra is a long one. First I had to book tickets on line, getting time allocation for Nasrid palace visit, guessing what would be the best time. At the time I didn't   realize that there are multiple vendors, with incompatible ticket printing procedures. Fortunately a kind officer in tourist information office on Plaza del Carmen directed us to the right place, a bookstore with the ticket printing machine near the Plaza del Isabel La Catolica.  Finally with the precious tickets in our hand we went on to identify the best approach to the fortress. Taking the Cuesta de Gomérez, at the Puerta de las Granadas (I love this Spanish names) we choose a middle lest steep road which offered us a healthy walk through The Alhambra woods (Bosque  de Gomérez). 
 Pot do Alhambre je dolga in naporna. Najprej sem moral, še doma, preko interneta rezervirati oz kupiti vstopnice in pri tem izbrati (uganiti) najprimernejši čas obiska palače Nasrid. Takrat še nisem vedel, da je spletnih prodajalcev več in da vstopnice lahko natisneš točno na določenem avtomatu in ne na avtomatu drugega ponudnika. K sreči nas je prijazna uslužbenka v turističnem uradu na Plaza del Carmen usmerila do prave knjigarne blizu Plaza del Isabel La Catolica, kjer je stal vstrezen avtomat. Z dragocenimi kartami v roki se odpraviva iskati pravi pristop za naskok na trdnjavo. Odpravila sva se po ulici Cuesta de Gomérez, kjer sva na vhodu Puerta de las Granadas (všeč so mi Španska imena) izbrala srednjo manj strmo pot ki nam je pa ponudila prav zdrav sprehod po gozdu Alhambre (Bosque  de Gomérez). 



The Puerta de Bibrambla (Bab al-Ramla) formed  a part of the wall of Granada until 1873 when it was demolished. Parts were stored in the Archaeological Museum of Granada until 1933. Leopold Torres Balbás architectural curator decided then to reconstruct the Gates using stored remains. This architectural installation in style of "poetry of ruins" is of course well placed but very misleading to the uninformed (me for instance).
The Puerta de Bibrambla (Bab al-Ramla) so bila nekoč del zidu, ki je obdajal Granado. Leta 1873 so jih porušili, dele so pa shranili v arhitekturnem muzeju. Leta 1933 se je Leopold Torres Balbás arhitekturni kurator Granade odločil, da bo iz ostankov vrata rekonstruiral. Ta tako imenovana arhitekturna inštalacija v stilu "poezije ruševin" je sicer zanimivo postavljena vendar zelo zavajajoča za nepoučenega (zame naprimer). 
Palacio de Carlos V  is an interesting foreign body in the tissue of Islamic Alhambra, but I suppose it was meant to be. Fortunatly Charles V liked Nasrid palace, so now we can also enjoy its beauty, when our time comes. Until then the pair of us were looking around, what Pedro Manchuca intended to be an grand entrance to Nasrid palace. Looking on the huge circular courtyard I wonderd what would it be like to live in a palace like this. I am not sure I would like it.
Palača Karla V (Palacio de Carlos V) je zanimiv tujek v tkivu Islamske Alhambre, verjetno je to tudi bil namen. Na srečo je Karlu V Nasrid palača bila všeč in zato imamo tudi mi priložnost uživati v njeni lepoti, seveda ko pride naš čas. Do takrat si midva ogledujeva, kar je Pedro Manchuco namenil kot vhod v Nasrid palačo. Sprašujem se ko gledam na ogromno okroglo ploščad, kako bi bilo živeti v palači kot je ta. Nekako sem prepričan, da mi ne bi bilo všeč.



As we still have some time (until Nasrid) we have decided to visit Alcazaba. This triangular fortress was housing troupes, who were defending sultan palace. What is left are towers and walls. Buildings of military district are gone, all you can see are foundation. I am quite sure that the experts can tell from the foundations shape what was the function, but to me, it looks like very small buildings with very small rooms.

Ker imava še nekaj časa (do Nasrida) se odločiva, da obiščeva Alcazbo. V tej trikotni trdnjavi naj bi živeli vojaki, ki so branili sultanovo palačo. Kar je ostalo so stražni stolpi in zidovje. Od zgradb v notranjosti so ostali samo temelji. Mogoče po obliki temeljev strokovnjaki lahko ugotovijo funkcijo zgradbe, vendar so meni videti zelo majhne zgradbe z zelo majhnimi prostori.




Alcazba original Islamic towers are square shaped, new Christan parts of the fort are circular in shape. This should withstand artillery hits better. Climbing to Torre de la Vela is the highest oneo of the towers was pleasant because of the wind and because  magnificent view of Granada.
Original islamski stolpi so štirioglati novejši krščanski pa okrogli. To zaradi tega ker naj bi lažje prenesli topniške zadetke. Vzpon na  Torre de la Vela najvišjega med stolpi je bil prijeten zaradi vetra in zaradi čudovitega pogleda na Granado.


On the way to exit one pass through Jardin de los Adarves. My first tought about this was that Moorish soldiers new how to relax. Only later I have found out, that garden was planted at the beginning of the 17 century, long after the Moors were expelled, on an artillery platform.
Na poti proti izhodu moraš skozi Jardin de los Adarves. Najprej sem pomislil, da so Mavrski vojaki znali relaksirati. Šele kasneje sem izvedel, da so vrtovi posajeni na začetku 17 stoletja, po izgonu Mavrov iz Španije, na topniški platformi.


We did try to visit parts of the Partal palace, but as afraid as we were to lose our time slot we decided to queue with the rest of the visitors. At the end we didn’t need to wait very long, also it was annoying when there was a problem with the tickets scanner, because every minute was our minute. But we have to admit, half an hour turned out to be whole hour and  nobody was chasing us out.
Potem sva poskusila obiskati vsaj del palače Partal, vendar v strahu, da ne bi zamudila dodeljen nam čas sva se odločila, da se skupaj z drugimi sotrpini postaviva v vrsto. Na koncu nama ni bilo potrebno dolgo čakati, čeprav nama je šlo na žvce, ko čitalec za vstopnice ponagajal, zato ker sedaj so tekle naše minute. Vendar moramo priznati, da je na koncu pol ure preraslo v celo uro in nihče nas ni podil.


With our tickets checked, we got straight to the Sala de Mexuar. The Mexuar is the oldest part of the Nasrid palace. It served as reception for important visitors and even as throne room.  
S preverjenimi vstopnicami, se odpravimo skozi vhod naravnost v Sala de Mexuar. Mexaur je nastarejši del Nasridske palače in služil kot sprejemnica za visoke obiske nekaj časa pa tudi kot prestolna dvorana.


There are two other parts - courtyards which belong to Mexaur, but those were closed off. I do not see any particular reason for this. It seems kind of wasteful to allow access only to few. So I give you imprisoned palace.
Obstajata še dva dela Mexaurja, dvorišča zaprta za obiskovalce.  Ne vidim pravega razloga za to. Zdi se mi razsipno, dovoljevati dostop samo izbrancem. Zato si poglejte palačo v zaporu.



Oratory was actually small mosk, place of worship and it become part of the Mexaur in 19 century when they demolished connecting  wall  and adjusted floor level. I couldn't find out why, probably it looks better for the tourists.I admit it has certain 1001 night quality.

Oratorji je prevzaprav majhna mošeja, sultanov kotiček za molitev in ne govorniški oder. Del Mexauraj je postal šele v 19 stoletju ko so podrli vmesni zid in poglobili tla. Nisem  mogel ugotoviti zakaj, predpostavljem, da zaradi turistov. Priznam, da zgleda kot nekaj iz 1001 noči.



To me details are most impressive but there is so many of them it  is difficult to choose. The one below is from Cuarto Dorado. This is the last part of Mexaur where they say sultan was receiving his subjects.

Zame so najbolj impresivno detajli, vendar jih je preveč, da bi lahko izbiral. Spodnji je iz Cuarto Dorado, zadnjega dela Mexaurja, kjer naj bi sultan sprejemal podložnike.


Palacio de Comares is made up of three large spaces arranged around the court with the central pool. Carlo V palace intruded on the right side (if you are coming from Mexaur). At the end of Patio de  los Arrayanes there seems to be connecting door to the Carlo V palace, which is closed off now. 

Palacio de Comares sestavljajo trije veliki prostori razporejeni okoli centralnega vrta. Plača Karla V se vsiljuje na desni in zgleda, da so na koncu Patio de  los Arrayanes tudi vrata, ki povezujeta obe stavbi. 


On the way to Salon de Trono one can see Mihrab private sultan oratory. I admit that I didn't know what it was when I took the picture. It just looked nice.

Na poti proti  Salón de Trono se nahaja mala niša Mihrab privatna sultanova molilnica. Priznam, da nisem vedel za kaj gre ko sem jo fotografiral. Zdela se mi je zanimiva.


After Salón de Trono with its magnificent ceiling you finally emerge to the  Palcio de los Leones.  This is the masterpiece worth visiting.

Iz  Salón de Trono z njegovim umetelno idelnaim stropom končno pridemo do  Palcio de los Leones. To pa je mojstrovina vredna ogleda.


  





Leaving the Nasrid palace we have stopped shortly at the Partal palace. Lured to the towers and a wall we proceeded toward the exit and Genaralife. Only later we have reaized that only one tower is accesible and that there isn't much to see. Maybe it was possible to return and go out trough The Partal palace entrance, but we have decided not to do that. It was rather long afternoon and even longer day. 

Po izhodu iz Nasridske palače se na kratko ustaviva v palači Partal. Želela sva si ogledati stolpe in obzidje in sva nadalevala v smeri Generalife. Prepozno sva ugotovila, da je dostopen samo en stolp in da tam ni prav veliko za videti. Lahko bi se mogoče vrnila skozi vhod palače Partal, vendar se za to nisva odločila, saj se je popoldne razvleklo in dan je bil že zelo dolg.



Palacio de Generalife was a summer palace built during the reign of  Muhammad III (1302–1309). What we couldn't really understand was why build the summer place on the next hill. Probably political and military reasons. It is hard when you have to think about survival all the time, despite of having everything.

Palacio de Generalife je bila poletna palača, ki so jo zgradili med vladavino Muhammad III (1302–1309). Kar nisva mogla prav dobro razumeti je zakaj gradidti vikendico na sosednjem griču. Vrjetno zaradi političnih in vojaških razlogov. Hudi je, če moraš vseskozi misliti samo na preživetje, pa čeprav imaš vse.







I am behind the schedule. It took me a lot of time to compile this post. I am posting this days after the visit to Alhambra. I will try to catch up, but I am not making any promises.

V velikem zaostanku sem. Veliko časa sem porabil, da sem pripravil to objavo. Objavljam jo dneve po obisku Alhambre. Poskusil  bom dohiteti dogodke, vendar ne morem ničesar obljubiti.